Ljuba Mati!
Naj bodo moje skromne besede kot kapljica v tvoje morje Modrosti,
zahvala Tebi, ki si rodila Človeka.
Iz nedrji Tvoje gline, iz globin Tvoje vode, iz trdnih kristalov Tvojega jedra.
Tvoja lepota odseva v vesolje neskončnosti.
Mati Zemlja, kako si potrpežljiva!
Ko stopam po brezkončnih poteh, me spremlja pesem, prepletena iz tisočerih zvokov.
Ječanje kamenčkov pod mojimi podplati, ko bosa začutim njihov utrip.
Pripoved vetra, ki se ujame v veje in liste dreves.
Kako so srečna, ko jih objamem!
Tako rada se pogovarjajo...
Žvrgolenje ptic, malih glasnikov sprememb.
Šepet sonca, ki Te boža. Brez njega ne bi zdržala.
Škrati in Vile in Zmaji in vsa Bitja na Tvojih vrtovih.
Srečna so, in predajajo ljubezen tistim, ki jih opazijo.
Tako nesebična si!
Ljuba Boginja Zemlja!
Naj ti bodo objemi in poljubi tisočev, ki te čutijo, kot obliž na rane tistih, ki še spijo.
Zdrži, ljuba Zemlja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar