ponedeljek, 23. april 2012

TENSTAN BOB

Spet sem kuhala...
Ker prodajajo bob samo v vrečkah po 1 kilo, mi ga je precej ostalo od setve :) Seveda ni za stran, a kako le naj uporabim suh bob?? Recepta nobenega pametnega na netu, same neke nerazumljive čirečare. In tako sem bila prisiljena pogruntati čisto nov recept...

Se pravi, rabiš bob, bobek, suh, trd. Ga namočiš za en dan, da malo naraste. Naslednji dan vodo odliješ in zaliješ z novo ter kuhaš 40 min v ekonom loncu. Odcediš vodo.
(Zdaj pride ta fino opravilo :) )
Na delu, ki je podoben ritki, ga stisneš, da mehak del pade ven, lupinca pa ostane v roki in gre na kompost. Na olivnem olju prepražiš čebulo, da začne dišat, flikneš ves bob v lonec in malo premešaš. Čeprav nisem preveč za soljenje, je bob treba mal posolit, da je boljšega okusa. Potreseš s peteršiljem in bogato zasuješ z vloženim čemažem (čemaž se nareže na trakce, da v olivno olje in sol in v kozarec). Če čemaža ni, je dober tudi česenj. Pražiš kot krompir, da dobi lepo skorjico.
Lahko se je samega ob solati, lahko pa kot priloga namesto tenstanega krompirja. Tudi v segedin gre :P

Bonapetit!

aja, slikce tokrat ni, ker smo vse pojedli, preden sem utegnila rečt:'Počakte, da slikam!' :D:D

Kaj pa piše o bobu na netu??
Bob je eden izmed najboljših virov rastlinskih beljakovin. »Doma« je ob Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu. Na naših tleh so ga uporabljali, preden so Evropo preplavili fižol, koruza in krompir. Od tedaj naprej pa se je bobu slabo pisalo, saj je bobova lupina trda, malce je grenak in dolgo se kuha. A bob je veliko laže prebavljiv od fižola, graha ali leče. Zato se spomnimo kdaj na »veliki« fižol in ga postrezimo vsaj v solati.

Ste vedeli, da bob jemo tudi v stročju? Pravzaprav je svež, še nedozorel bob v sodobni kuhinji še najbolj uporaben. Če ga bomo pridelali doma, ga, preden oleseni, oberemo in shranimo v zamrzovalniku. Posušeno seme boba se v dobro zaprti posodi ohrani leta dolgo, če ga prej ne obiščejo molji. Sveža bobova zrna in stroke prištevamo bolj k zelenjavi, suho seme pa je prava energetska bomba. Surovega boba ni priporočljivo uživati, ker vsebuje hemolitične snovi, ki bi ob dolgotrajnem uživanju povzročile anemijo, vendar je to opozorilo še iz časov, ko je bil bob vsakdanja hrana. Bob vsebuje škrob, beljakovine in maščobe, vitaminov ima bolj malo, bogat pa je z rudninami.

Včasih so ga pri nas mleli in kuhali v kašo ali pa so ga vmešali v krušno moko.

Svež bob kuhamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato je morda najbolje, če kuhanega pretlačimo. Vsekakor ima bob značilen, rahlo grenak okus. A z uporabo primernih začimb bomo to težavo omilili.

(http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E93CA830D4C1326BC125728A0049D14B?OpenDocument)

nedelja, 15. april 2012

Jagode in čokolada

Waw! Moja četrta objava letos!
To sem pridna :D

Skratka, lotila sem se torte. Ne take klasične, kot vedno, se pravi utečen recept za biskvit, sadni nadev, smetanca na vrhu....
Ne, ne, tokrat bom naredila nekaj novega, s "tičino" maso, pa gor rožice, pa pikce, jo že kar vidim, kako bo lepa roza....Ja, lahko je rečt, naredit pa malo težje.
Najdem en recept na netu za doma narejeno maso (ker prodaja se samo po 7 kil za ne prav nizko ceno). Nabavim mančmelov bombone, jih segrevam, mešam, dodajam sladkor in vse točno tako kot piše v receptu. In kaj dobim? En čmok, ki ni ničemur podoben. Se lepi, vleče kot laski, a sem že omenila, da se lepi? In to naj zdaj zvrnem na pult????
"Njetvazmožno!!" :D:D (btw se trudim učit ruščino)
Čofnem to lepljivo čudo na folijo in nekako mi uspe zavit, preden se vse ne razpaca po pultu. Menda moram dat čez noč v omaro. O.K. Mogoče bo naslednji dan postalo kompaktno kot plastelin.
Nasledji dan, se pravi danes, je še vedno zavito v folijo, sploh mi ni da bi ta čmok odvila.


Ja, takole zgleda :D in še vedno je zavito v folijo.
(Če kdo ve, kaj bi s tem počel, mu rade volje podarim)

Torta pod to zadevo naj bi bila jagodna. In jagodna tudi je. Itak sem morala recept malo po svoje obrnit, kajti biskvit tudi ni nastal tak, kot bi po pravilih moral. Podplat. Moral bi se prerezat na tri dele, pa sem ga komaj na pol. Čokoladni nadev pa, mmmmm, odličen. Pol kile jedilne čokolade se raztopi v pol litra segrete sladke smetane. Če ni časa, se da za eno uro v skrinjo, da se fajn ohladi, stepe z mikserjem in to je to. Nekaj svežih jagod in okras.




Na koncu torta niti ni tako slabo izpadla, v bistvu je bila zelo slastna.