Neke sončne sobote smo se odpeljali iz Ljubljane.
Še znak ob cesti pravi, da je to obvezna smer ;)
Zato so nam nekateri sledili :P
Na poti nas je spremljal tudi Zmaj.
Na koncu tunela...
...smo zavili levo...
...in prispeli (skoraj) na cilj.
Ker se je treba za luštno malo potrudit, smo vzeli pot pod noge in se zagrizli v strm hrib....no, tako strm pa spet ni bil, se je dalo v japankah primaširati do gozdnega vhoda.
Ko smo osvojili vrh, se je pravo popotovanje šele v resnici začelo. Pot, dolga kak kilometer, se je začela v Miškolandiji - to je tam, kjer so miške doma :)
Mimo škratovske naselbine v kupu sena, pod zrelimi bučami in koruzo. Tam je bil tudi pravi pravcati jelen iz...vejic in blata.
Pod pravljičnim drevoredom, kjer se čas ustavi in sanje postanejo resničnost...
...smo prispeli na jaso, sončno, dišečo, od dobre energije kipečo.
Kjer bi človek samo bil, dihal, plesal, se igral, smejal, spal, počel kar ga je volja. Prostor blizu vasi Gračišče za tri dni oživi, se prestavi v čas, ko ni časa. Okoli sami prijazni obrazi, nihče nikogar ne ocenjuje, ne obsoja. Ljudje plešejo in se veselijo. Se valjajo po travi, prevračajo kozolce. Mamice s srečnimi otroci. Očki s srečnimi kužki. Človek se kar naleze te srečne, dobre energije, in tudi sam postane srečen.
Misel:" Na Zemlji bo dobro.*" tukaj dobi svoj smisel.
Ko ZARES začneš verjeti, da bo na naši Zemlji DOBRO in s to dobro energijo začneš ustvarjati lepši svet.
*V.Megre, zbirka Anastasija
...se nadaljuje