"Boš sadiv?" Slovenija - sadni raj

Akcija zasajanja starih sort sadnih dreves
(Tukaj objavljam celoten članek, katerega del je bil objavljen v Novicah občine Žirovnica)

»Nekega dne vas zbudijo sončni žarki, ki so se prebili skozi naoknice. Z otrokom odidete na sprehod. V park sredi vasi, kot vsako jutro. V prav tisti park, v katerem uspevajo sadna drevesa. Spominjate se, kako ste pred nekaj leti s člani društva SRG sadili mlade sadike avtohtonih slovenskih sort. Na desno pri klopci   zorijo avranska viljamovka, tepka, junijska lepotica in špehovka. Malo naprej, takoj za vodnjakom, pa se kopajo v jesenskem soncu kosmač, voščenka, krivopecelj, goriška sevka in mošancelj. Ob poti vas pozdravi jablana, ki ste jo sami posadili. Razveselite se ob pogledu na njene zrele sadeže in z užitkom si enega privoščite. Sladko jabolko sorte carjevič vam poteši lakoto. Nestrpno pričakujete naslednji teden, ko boste z nekaj sovaščani prišli obirat sadeže in z njimi oskrbeli učence osnovne šole.«

   
   Taka je vizija projekta 'Boš sadiv?' - akcije zasajanja urbanih površin s starimi avtohtonimi sortami sadnih dreves. Pobudnik akcije je društvo Slovensko Rodovno Gibanje (SRG), ki smo ga ustanovili marca 2013 v Tržiču z namenom prispevati k dvigu kakovosti življenja vseh nas. Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi s področja varstva okolja, osveščanja o ekoloških Rodovnih posestvih (po načelih Anastasije, o katerih piše V.Megre v svoji zbirki knjig), pomenu samooskrbe in na splošno z izboljšanjem življenjskega okolja.  Svoje poslanstvo želimo izvajati tako na območju naše lepe Gorenjske kot tudi širom po Sloveniji. Člani društva opravljamo naše akcije v prostem času povsem prostovoljno. Naše plačilo je viden rezultat našega dela, povezovanje, sodelovanje in širjenje novih znanj za vse.

Pridni "sadivci" (Foto: V.J.)

     Ena glavnih dejavnosti društva je akcija 'Boš sadiv?', ki se je razvila na osnovi izkušenj nekaterih nemških mest, kjer zasajajo javne mestne površine s sadjem in zelenjavo. Zasajanje ima tudi promocijsko-motivacijski pomen, saj se v novo nastajajočih sadnih parkih podobno misleči lahko zbirajo, se učijo in povezujejo. Pri projektu sodeluje tudi nekaj organizacij: Center za trajnostnirazvoj podeželja Kranj, Fundacija Vincenca Drakslerja, Reintegracijski center Pristava in drugi. Prve akcije so potekale aprila in novembra 2013 v Tržiču in Žirovnici, kjer smo posadili skupaj 100 sadik.  Akcijo sta idejno in finančno podprla župan Tržiča Borut Sajovic in župan Žirovnice Leopold Pogačar ter nam pri delu tudi pridno pomagala.

Sajenje dreves v Tržiču za osnovno šolo (Foto: M.Č.)

     V letošnjem letu se akcija širi in dobiva nove razsežnosti. Na koordinaciji gornjegorenjskih občin smo namreč predstavili projekt in dobili (tudi finančno) podporo županov občin Bled, Bohinj, Jesenice, Žirovnica, Gorje, Kranjska gora in Radovljica.  Pokriti bodo stroški sadik, opornikov in zaščitnih mrež, za vse ostalo pa bomo 13. in 14.3. poprijeli za lopate in zavihali rokave člani društva in prostovoljci. Veseli bomo vsake vaše pomoči, s seboj lahko prinesete tudi kakšno orodje – kramp ali lopato – ter obilico dobre volje.

Čez nekaj let pa se srečamo v parku na sončen dan vsak s svojim sadežem v roki.