TENSTAN BOB

Spet sem kuhala...

Ker prodajajo bob samo v vrečkah po 1 kilo, mi ga je precej ostalo od setve :) Seveda ni za stran, a kako le naj uporabim suh bob?? Recepta nobenega pametnega na netu, same neke nerazumljive čirečare. In tako sem bila prisiljena pogruntati čisto nov recept...

Se pravi, rabiš bob, bobek, suh, trd. Ga namočiš za en dan, da malo naraste. Naslednji dan vodo odliješ in zaliješ z novo ter kuhaš 40 min v ekonom loncu. Odcediš vodo.

(Zdaj pride ta fino opravilo :) )

Na delu, ki je podoben ritki, ga stisneš, da mehak del pade ven, lupinca pa ostane v roki in gre na kompost. Na olivnem olju prepražiš čebulo, da začne dišat, flikneš ves bob v lonec in malo premešaš. Čeprav nisem preveč za soljenje, je bob treba mal posolit, da je boljšega okusa. Potreseš s peteršiljem in bogato zasuješ z vloženim čemažem (čemaž se nareže na trakce, da v olivno olje in sol in v kozarec). Če čemaža ni, je dober tudi česenj. Pražiš kot krompir, da dobi lepo skorjico.

Lahko se je samega ob solati, lahko pa kot priloga namesto tenstanega krompirja. Tudi v segedin gre :P

Bonapetit!

aja, slikce tokrat ni, ker smo vse pojedli, preden sem utegnila rečt:'Počakte, da slikam!' :D:D

Kaj pa piše o bobu na netu??
Bob je eden izmed najboljših virov rastlinskih beljakovin. »Doma« je ob Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu. Na naših tleh so ga uporabljali, preden so Evropo preplavili fižol, koruza in krompir. Od tedaj naprej pa se je bobu slabo pisalo, saj je bobova lupina trda, malce je grenak in dolgo se kuha. A bob je veliko laže prebavljiv od fižola, graha ali leče. Zato se spomnimo kdaj na »veliki« fižol in ga postrezimo vsaj v solati.

Ste vedeli, da bob jemo tudi v stročju? Pravzaprav je svež, še nedozorel bob v sodobni kuhinji še najbolj uporaben. Če ga bomo pridelali doma, ga, preden oleseni, oberemo in shranimo v zamrzovalniku. Posušeno seme boba se v dobro zaprti posodi ohrani leta dolgo, če ga prej ne obiščejo molji. Sveža bobova zrna in stroke prištevamo bolj k zelenjavi, suho seme pa je prava energetska bomba. Surovega boba ni priporočljivo uživati, ker vsebuje hemolitične snovi, ki bi ob dolgotrajnem uživanju povzročile anemijo, vendar je to opozorilo še iz časov, ko je bil bob vsakdanja hrana. Bob vsebuje škrob, beljakovine in maščobe, vitaminov ima bolj malo, bogat pa je z rudninami.

Včasih so ga pri nas mleli in kuhali v kašo ali pa so ga vmešali v krušno moko.

Svež bob kuhamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato je morda najbolje, če kuhanega pretlačimo. Vsekakor ima bob značilen, rahlo grenak okus. A z uporabo primernih začimb bomo to težavo omilili.

(http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E93CA830D4C1326BC125728A0049D14B?OpenDocument)