Spet sem kuhala...
Ker prodajajo bob samo v vrečkah po 1 kilo, mi ga je precej ostalo od setve :) Seveda ni za stran, a kako le naj uporabim suh bob?? Recepta nobenega pametnega na netu, same neke nerazumljive čirečare. In tako sem bila prisiljena pogruntati čisto nov recept...
Se pravi, rabiš bob, bobek, suh, trd. Ga namočiš za en dan, da malo naraste. Naslednji dan vodo odliješ in zaliješ z novo ter kuhaš 40 min v ekonom loncu. Odcediš vodo. 
(Zdaj pride ta fino opravilo :) )
Na delu, ki je podoben ritki, ga stisneš, da mehak del pade ven, lupinca pa ostane v roki in gre na kompost. Na olivnem olju prepražiš čebulo, da začne dišat, flikneš ves bob v lonec in malo premešaš. Čeprav nisem preveč za soljenje, je bob treba mal posolit, da je boljšega okusa. Potreseš s peteršiljem in bogato zasuješ z vloženim čemažem (čemaž se nareže na trakce, da v olivno olje in sol in v kozarec). Če čemaža ni, je dober tudi česenj. Pražiš kot krompir, da dobi lepo skorjico. 
Lahko se je samega ob solati, lahko pa kot priloga namesto tenstanega krompirja. Tudi v segedin gre :P
Bonapetit!
aja, slikce tokrat ni, ker smo vse pojedli, preden sem utegnila rečt:'Počakte, da slikam!' :D:D
Kaj pa piše o bobu na netu?? 
Bob je eden izmed najboljših virov rastlinskih beljakovin. »Doma« je ob  Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu. Na naših tleh so ga uporabljali, preden  so Evropo preplavili fižol, koruza in krompir. Od tedaj naprej pa se je bobu  slabo pisalo, saj je bobova lupina trda, malce je grenak in dolgo se kuha. A bob  je veliko laže prebavljiv od fižola, graha ali leče. Zato se spomnimo kdaj na  »veliki« fižol in ga postrezimo vsaj v solati.
Ste vedeli, da bob jemo  tudi v stročju? Pravzaprav je svež, še nedozorel bob v sodobni kuhinji še  najbolj uporaben. Če ga bomo pridelali doma, ga, preden oleseni, oberemo in  shranimo v zamrzovalniku. Posušeno seme boba se v dobro zaprti posodi ohrani  leta dolgo, če ga prej ne obiščejo molji. Sveža bobova zrna in stroke prištevamo  bolj k zelenjavi, suho seme pa je prava energetska bomba. Surovega boba ni  priporočljivo uživati, ker vsebuje hemolitične snovi, ki bi ob dolgotrajnem  uživanju povzročile anemijo, vendar je to opozorilo še iz časov, ko je bil bob  vsakdanja hrana. Bob vsebuje škrob, beljakovine in maščobe, vitaminov ima bolj  malo, bogat pa je z rudninami. 
Včasih so ga pri nas mleli in kuhali v  kašo ali pa so ga vmešali v krušno moko.
Svež bob kuhamo 15 minut, suho  seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu  na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato je morda najbolje, če  kuhanega pretlačimo. Vsekakor ima bob značilen, rahlo grenak okus. A z uporabo  primernih začimb bomo to težavo omilili.
(
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E93CA830D4C1326BC125728A0049D14B?OpenDocument)